Get all 4 Hedera Vento releases available on Bandcamp and save 10%.
Includes unlimited streaming via the free Bandcamp app, plus high-quality downloads of Korenine so, Po Strugi Preteklosti, La Princino (EP), and La Princino (Single).
1. |
Čej so tiste stezice
02:03
|
|||
|
Čej so tiste stezice
Čej so tiste stezice, ki so včas'h b'le,
zdaj pa raste grmovje in zelene trave.
Bom grmovje posekal, travice požel,
bom naredu stezice, ki so včas'h b'le.
Vsepovsod so stezice, najlepša je ta,
ki me vodi do hiše, kjer so mam'ca moja.
|
||||
2. |
Je pa davi slan'ca pa'la
02:18
|
|||
|
Je pa davi slan'ca pa'la
Je pa davi slan'ca pa'la, na zelene travnike,
je vso trav'co pomorila, vse te žlahtne rožice.
Men' pa ni za rož'ce moje, če jih trav'ca pomori,
men' je le za dekle moje, če me ona zapusti.
Prav na sredi moj'ga srca, ena rožica cveti.
Če ne boš jih prilivala, se gotovo posuši.
|
||||
3. |
Ne orji
03:38
|
|||
|
Ne orji
Tam nekje je zlata roža, pa ne vem še kje cvete.
Sred poljan jo veter boža, pa ne vem kako do nje.
Pa bom ptičico poprosil, naj pred mano poleti.
Pa bo veter ptičko nosil, tja kjer roža se zlati.
Ne ouri, ne sejaj, rasi mi pšenica,
čarni ouči dekla, zakaj si gizdava.
Neisan ja gizdava, sakša dekla takša,
štera 'ma lübija, prstanek na prsti.
Müva sva si rouže, müva se lübiva,
Müva sva si rouže, müva se lübiva.
Veter je čez daljo sivo, v beli halji prišel,
in je ptički rahlo krilo, na nevidne roke vzel.
In je veter nosil ptico, ptica fanta preko trat,
tja kjer cvet je čisto zlat.
|
||||
4. |
Zrejlo je žito
04:30
|
|||
|
Zrejlo je žito
Zrejlo je žito, je žuta slama,
žalostna dekla, kaj nejmaš lüjboga.
Zrejlo je žito je žuta slama,
žalostna dekla, kaj nejmaš lüjboga.
Ej sejdi tam sejdi las'vica ti,
nasloni se, lüjba, na mo pleča ti.
Zrejlo je žito, je zrejlo cvetje,
zrejla pšenica, med klasjem pa drobiž.
Ej sejdi tam sejdi las'vica ti,
nasloni se, lüjba, na mo pleča ti.
Zrejlo je žito, je žuta slama,
žalostna dekla, kaj nejmaš lüjboga.
Ej sejdi tam sejdi las'vica ti,
nasloni se, lüjba, na mo pleča ti.
|
||||
5. |
||||
|
Š'to je pa p'r Kefro bvo, ko s'n j's včas' tam biv. Mlin so meli, pa so tota l'di nosli žito mlet. Tej so radi ravbarji hodli, zato je ob Božičo, ko je družina šva k povnočnam, zmirn adn biu doma. Da je vahtav.
Amb'rt je pa čira bva doma. Da je vahtava. Pa pridejo ravbarji. Vse duri so ble dou zaprte, da nikjer niso mogli n't'r. So pa p'r mlino našli ano lino, da so tam n't'r 'otli zlest. Adn pogleda skozi, ona ga je usiekava po buči, pa ga potegnava skoz lino. Drugi misli, ka' je gon t'k tiho. Pokuka n't'r, ona ga je spt usiekava po buči pa ga potegnava n't'r. Pa tretki pride, je pa čisto mihno pogledau, še tstga je hotva pa ga je samo mavo s sekiri po buči. On je nagvo odmakno gvavo pa ušou.
Leto je bvo naukuvo pa se je ta tretji ravbar pr'šo za hvapca ponujat. Je reko virto: »Doma 'mam vejko kmetijo pa m'r'n še drugle probat, k'k' je.« Virt ga je uzev. Čudno pridn je biv. Vse je znav, vse je vedo. Počas je začeu pa čiro snubit. Reko je, če bi šva zravno nega domo kmetijo pogledat. Oče je biv gmajtn, pa ji je dovolo.
»Le jdi, pa poglej!« sta pa šva. Dauč je bvo pa greda mavo sedeta. Pa t'k', ko bi mo vuši jskava g'r po guaui. Gvavo je dou dav, je pa našva neka ko en oreh. Je pa rekva:
»Ka pa što maš?«
»Što si mi pa ti naredva.« Pa jo je gnav tota naprej. Tam je pa una k'r vidva kam je pr'šva, če glih vonih ni bvo doma. So bli na ravbarniji pa še niso pršli domo. On je zaspav, ona pa je popihava . Lti! Lti! Prot Sloven Graco, pa je našva enga furmana. »Hitro me skrite, da me navjo ravbarji dobli!«
Jo je na podn pod deske skriv, na vrh pa svamo nametov. Taj so pa ž ravbarji došli vos. Jezni so bli, pa so vso slamo prežokali. Ona je bva doro skrita pod deskam in je niso našli. Ravbarji se obrnejo, ona leti naprej pa naznani vse vkop.
Pr'šli so žandarji, cev hrib zasedli pa polovili ravbarje. Vse. Ani so glih ležali, drugi kuhali, pa so jih vse dobli. Od tej je biv pa mir pred nmi. Ta zgodba je resnica bva, vse sorte je včas bvo!
|
||||
6. |
Mrzel veter
02:58
|
|||
|
Mrzel veter
Mrzel veter tebe žene, drobna ptičica od nas,
ki 'znad lipice zelene, si mi pela kratek čas.
Vsako jutro, ptička moja, rano si prepevala,
vsako noč je pesem tvoja, sladko me zazibala.
Kadarkoli si zletela, v svoje malo gnezdece,
vsakokrat si mi zapela milo pesem v srčece.
|
||||
7. |
||||
|
V Šmihev' pa 'no kajžico 'mam,
pa n't'r prebivam koj sam.
Pa kaj mi pomaga, ta kajžica draga,
ko n't'r prebivam koj sam,
ko n't'r prebivam koj sam,
koj sam, koj sam, koj sam…
Pred durmi na kvopco sedim,
pa fajfo tobaka kadim.
Pa gledam doline, visoke planine,
a kaj ko jih gledam koj sam,
koj sam, koj sam, koj sam!
En trošt pa še vedno imam,
da dovgo ne bodem več sam.
Si zbral bom nevesto, ljubico zvesto,
potem pa ne bodem več sam, več sam,
več sam, več sam, več sam, več sam!
|
||||
8. |
Nmau čez izaro
02:34
|
|||
|
Nmau čez izaro, nmau črez gmajnico,
čier je lubi dom, z mojo zibevko.
Čier so me zibali mamica moja
in prepevali haji, hajo.
Haji, hajo.
Ko s'n še mihn biv, sem biv dro vesiev,
s'm venčbarti kiro pesem pev.
Zd'j vse m'nuvo je, n'č več pel ne bom,
zd'j ni več moj lubi, dragi dom.
Hiša oč'na, luba mam'ca,
o da b' j's našov še ambart oba.
O da b' vidov jo, mam'co mojo,
pa bi spievlov spet haji, hajo.
Haji hajo. Haji hajo. Haji hajo.
|
||||
9. |
Slepec
03:00
|
|||
|
Slepec
Le enkrat bi videl, kak' sonce gor gre,
bi videl kje luna, kje zvezde blišče.
Le enkrat bi videl dolino in gaj,
oh blagor veselje, kdor vidi tu raj!
Le enkrat bi videl soseda v oči,
bi vprašal v očesih kar jezik taji.
Al tema poskuša nad mano si moč!
Ne vem nič od dneva, obdaja me noč.
Svet zame ni ustvarjen, le grob si želim,
le v grobu resnico in mir zadobim.
|
||||
10. |
En šoštar me je vprašu
06:27
|
|||
|
En šoštar me je vprašu
En šoštar me je vprašal, če rajat grem z njim,
mm mm ne, ne, z enim šoštarjem ne.
Ciev den, ciev den na stolu sedi,
zvečer pa po smoli smrdi.
En tišler me je vprašal, če rajat grem z njim,
mm mm ne, ne, z enim tišlarjem ne.
Ciev den, ciev den na stolu sedi,
zvečer pa po smoli smrdi.
Profesor me je vprašal, če rajat grem z njim,
mm mm ne, ne, z enim profesorjem ne.
Ciev den, ciev den pr' bukvah sedi,
zvečer pa po kredah smrdi.
En gertner me je vprašal, če rajat grem z njim,
mm mm ja, ja, s tem gertnerjem ja!
Ker ciev den, ciev den v gardnu sedi,
zvečer pa po rož'cah diši.
Zvečer pa po rož'cah diši!
|
||||
11. |
||||
|
Nedolžna ljubezen
Bili sta dve vasi, ena blizu druge. V prvi vasi je bil lep mladenič, da mu ni bilo para, v drugi pa je bila lepa deklica, lepša kakor vse njene tovarišice. Bila sta pa oba ne le samo lepa v obraz, temveč njuni srci sta bili še čisti in nepokvarjeni. Ta dušna in telesna enakost ju je kmalu zedinila v čisti ljubezni. Drug drugemu sta razodevala svoja čustva in mislila sta, da sta tukaj na zemlji že v raju. Toda kakor vsako veselje, se je tudi njuno kmalu skalilo. Deklica je tako zbolela, da so že vsi mislili: zdaj, zdaj bo ugasnila. Mladenič jo je hodil pogosto obiskovat. Nekega dne gre že v mraku svojo pot in sreča v hosti belo oblečeno ženo. Ko žena vidi, kako je žalosten, ga vpraša, kaj mu je. Mladenič ji pove, da je njegova ljuba bolna in kako zelo se boji, da jo bo kmalu izgubil. Žena ga tolaži ter mu veli, naj pogleda proti bregu, tam bo nekaj videl. Mladenič se ozre na breg in vidi dve svetilki. V eni je luč prav svetlo gorela, v drugi pa je hotela že ugasniti. Žena mu je takole razložila: Svetilka s svetlo lučjo pomeni tvoje življenje. Živel boš, dokler bo ta luč gorela. Druga svetilka pa pomeni življenje tvoje ljube, ki bo kmalu ugasnilo. Vendar pa jo moreš oteci smrti, če toliko olja iz svoje svetilke v njeno odliješ, da ga v njeni ne bo nič več in nič manj kakor v tvoji. Potlej pa je tudi tebi življenje prikrajšano in umrla bosta oba v isti uri. Če te je volja, kakor praviš, reši življenje svoji ljubi. Hvala bogu, vzklikne mladenič radostno in hiti na breg k svetilkama. Viseli sta v zraku pa nista bili nikjer privezani. Stori, kakor mu je rekla žena, potem pa hiti v dol, da bi se zahvalil beli ženi. A ni je našel več. Ko pride do vasi, vpraša deklo, ki je ravno po vodo šla, kako se kaj bolnici godi. In ta mu pove, da ji je zmeraj boljše. Veselo hiti v hišico in se prepriča, da je to res. Deklica je kmalu popolnoma ozdravela in ljubi ji je povedal, kako jo je ozdravil. V sreči in ljubezni sta živela še sedem let. Čez sedem let pa oba na en dan zbolita in v mraku ob isti uri umrjeta. Ljudje so pravili, da so videli na bregu dve svetilki, ki sta zaporedoma, ugasnili. Pokopali so ju drugega ob drugem pred cerkvenimi vrati in ljudje so hodili preko njunih grobov. Iz vsakega groba pa je prirasel bršljan, se oprijel cerkvenih vrat in jih obrasel okoli in okoli. Čez leto in dan so groba odkopali. Trupli sta bili čisto sprhnjeni, srci pa sta bili še celi in iz vsakega je rasel bršljan. Ponekod pa pravijo, da je iz dekličinega srca prirasla bela lilija, iz mladeničevega pa rdeča vrtnica.
|
||||
Hedera Vento Ravne Na Koroškem, Slovenia
Zasedba Hedera Vento obstaja od leta 2013. V njihovem repertoarju se najpogosteje znajdejo njihove unikatne perspektive ljudskih pesmi, avtorska glasba ter uglasbljena poezija. Zasedbo setavljajo Aljaž Lipuš, Urša Lorber ter Mojca Kamnik.
If you like Hedera Vento, you may also like:
Radiant bossa nova melodies overlap with nature sounds and muted electronic percussion on the Brazilian singer-songwriter's "solar album."
go to album
featured on Bandcamp Radio Mar 30, 2021
go to album
featured on Bandcamp Radio Jul 8, 2014
go to album
Mind, Man, Medicine
by The Secret Sisters
The Alabama duo's fifth album exults in dusty Americana, showcasing rich vocal harmonies alongside blissful folk instrumentation.
go to album
The haunting new record from Canadian folk artist Avi C. Engel bridges old and new traditions with a minimalist approach.
go to album
The King Of Misery
by Daudi Matsiko
featured on Bandcamp Radio Nov 7, 2023
go to album
The instrumental ensemble Dt/IG straddles the line between folk and classical, stirring acoustics augmented by sumptuous arrangements.
go to album
